8 zanimivosti o »pašti«

Testenine so tako univerzalna hrana, da jih večinoma sploh več ne povezujemo z mediteransko oziroma italijansko kuhinjo. Kombiniramo jih z vsem, kar nam pride pod roke, saj se tudi podajo k vsemu, poleg tega pa so še tako hitro in enostavno pripravljene.

Pa veste, od kod dejansko izvirajo testenine, kaj pomenijo različna poimenovanja, kdo jih poje največ na svetu, kako jih pravilno skuhamo? Preverite 8 zanimivosti.

Testenine so tako univerzalna hrana, da jih večinoma sploh več ne povezujemo z mediteransko oziroma italijansko kuhinjo. Kombiniramo jih z vsem, kar nam pride pod roke, saj se tudi podajo k vsemu, poleg tega pa so še tako hitro in enostavno pripravljene.

Prav zato so testenine za marsikoga idealna hrana, ki sama po sebi daje veliko energije iz ogljikovih hidratov, z omako pa poskrbimo tudi za vsa ostala hranila. In tako postanejo testenine hitro najboljša izbira za prezaposlene sodobne mame, izbirčne male otroke, kot volk lačne očete, utrujene športnike, v zdravo prehrano usmerjene babice, po delu zunaj premražene dedke …

#1: Živilo s Sicilije?

Besedo pasta, ki v italijanščini predstavlja testenine, so menda leta 1154 začeli uporabljati na Siciliji. In kaj pomeni? Nekaj povsem preprostega: izdelek iz nevzhajanega testa, ki je oblikovan v nenavadne (včasih celo zabavne) oblike in ga je treba zgolj skuhati v vreli vodi. Pravzaprav si je kaj bolj enostavnega kot je testo iz moke, vode in soli že težko zamisliti – a morda je prav v enostavnosti razlog, da so se testenine tako »prijele«.

Sicer pa Italijani dejansko niso prvi, ki so naredili testenine: Kitajci naj bi jih delali že 5.000 let pred našim štetjem. Kljub temu mnenje, da je testenine v Italijo iz Kitajske prinesel Marco Polo ne drži. Ta je potoval v 12. stoletju, na področju Italije pa so Etruščani pripravljali testenine menda že leta 500 pred našim štetjem, prav tako pa so jih poznali Rimljani.

#2: Imena niso brez pomena

Vsaka vrsta testenin oziroma vsaka oblika ima drugačno ime – in to ime opisuje prav videz. Italijani so bili pri tem očitno precej praktični! Spahgetti so »vrvice«, vermicelli so »gliste« oziroma »črvički«, tortellini »male tortice«, capellini  »laski«, conchiglie »školjkice«, linguini »jezički«, fettucine »pentljice« … Vsega skupaj poznajo Italijani iz različnih delov italije preko 600 različnih oblik testenin, torej ne bodite presenečeni, če med svojo potjo po njihovi deželi naletite na kar precej takšnih, za katere niste še nikoli slišali.

#3: Omake s paradižnikom in mesom

Danes je ena najbolj znanih omak za testenine paradižnikova oziroma paradižnikova z mesom – bolonjska. Paradižnike je v Evropo leta 1519 prinesel španski raziskovalec Cortez, vendar je nato trajalo še 200 let, preden so jih Italijani pričeli uporabljati za pripravo omake za testenine. Za omako po bolonjsko pa so bolj kot v Bologni zaslužni v ZDA. V Italiji meso ni bilo pogosto na jedilniku, bolj so se držali klasične mediteranske diete, ki temelji predvsem na zelenjavi in dodatku rib. Ko so italijanski migranti v ZDA imeli lažji dostop do mesa, pa se je pričela pripravljati tako bolonjska omaka kot omaka z mesnimi kroglicami.

#4: Barvito kot Italija

Testenine so v osnovi blede barve, da bi bile bolj prijetne na oko, pa vsebujejo dodatke. Rumena barva je značilna za jajčne testenine, ki pravzaprav ne spadajo med klasično »pašto«, saj mora biti ta narejena brez jajc. Zelene testenine dobimo z dodajanjem špinače, črno z dodajanjem črnila sip, vijolično oziroma rožnato z dodajanjem soka rdeče pese, oranžno z dodajanjem korenčka. Prav tako na barve vpliva moka, iz katere so testenine. Če se te izdelajo iz riževe moke, so v surovi obliki bele, kuhane pa postanejo skorajda prosojne. Polnozrnate testenine ali testenine iz ajde so rjave, z dodatkom konoplje dobijo pegast videz. Sicer pa je večina testenin izdelanih iz durum pšenice.

#5: Številke, da te kap

Povprečen Italijan zaužije vsako leto 25 kilogramov testenin. Ker za eno osebo zadostuje do 100 gramov na obrok, lahko sklepamo, da torej v povprečju pojedo 250 obrokov na leto – to pomeni jed iz testenin na dan in pol. Za marsikoga je presenetljivo, da Italijanom po porabi testenin sledita Venezuela in Tunizija.

Koliko testenin pa Italijani proizvedejo?

Samo v Italiji se letno izdela za 2,75 milijona ton testenin, kar 1,7 milijona ton jih izvozijo. Proizvajajo jih seveda tudi skoraj vse druge države, razlike med njimi pa skorajda ni – ker so testenine iz tako preprostih sestavin, pri navadnih testeninah ni dejanske razlike v kakovosti oziroma okusu.

Za testenine velja, da so poceni, a če želite, lahko zanje v restavraciji plačate tudi pravo bogastvo. Restavracija na Manhattnu v New Yorku ima na svojem jedilnem listu domače testenine s kilogramom svežega jastoga in črnimi tartufi, ki stanejo neverjetnih 2.013 dolarjev. Vendar pa se pri tem dejansko ne plača zgolj jedi. Testenine vam postrežejo na z zlatimi lističi okrašenem krožniku, ki ga je oblikoval pokojni oblikovalec Gianni Versace, krožnik pa lahko po obedu odnesete domov.

#6: Pravilno kuhanje

Testenine kuhamo v veliki količini vode, v katero jih damo šele takrat, ko zavre. Počakamo, da se testenine posedejo v kozico in jih premešamo – tako preprečimo, da bi se sprijele. Testenine kuhamo »al dente«, torej tako dolgo, da so prijetnega občutka »na zob« - mehke, a ne razkuhane. Tajčne testenine so mehkejše kot navadne.

Marsikdo testenine po kuhanju splakne z vodo, a to ni pravilno. Če z izpiranjem odstranimo škrob, se omaka slabše prime na testenine in se manj zgosti.

Kako pa izberemo prave testenine za posamezno omako?

Dolge in ploščate vrste testenin, na primer široki rezanci in špageti, so najboljši v kombinaciji s kremnimi omakami, ki se nanje najbolje prime. Kadar pripravljamo omake s koščki zelenjave in mesa, pa je bolje uporabiti manjše testenine v obliki cevk, školjk in spiral.

#7: Špageti ne rastejo na drevju!

Prvoaprilske potegavščine različnih medijev so nekaj, na kar smo danes že dobro navajeni – zato novice na »dan norcev« jemljemo s precej skepse. 1. aprila 1957, ko se je angleška televizijska hiša BBC odločila za prvo tovrstno potegavščino, pa ji je nasedlo cel kup ljudi. Prikazali so dokumentarec, v katerem so ženske v Švici obirale špagete s špagetnega drevesa. Danes se to zdi tako preprosta potegavščina, da ji verjetno ne bi nasedli niti otroci, a v časih, ko so bili mediji še manj razviti in posledično ljudje niso bili niti dovolj informirani, se je Britancem zdelo špagetno drevo povsem verjetno.

#8: Testenine za štirinožce

Psi so mesojede živali, zato testenine niso nekaj, kar bi si psi po naravi izbrali za svoj obrok. Kljub temu pa jim marsikdo postreže tudi z njimi. Kako je do tega prišlo? Pri kuhanju testenin se hitro uštejemo ter jih skuhamo preveč, zato so jih ljudje raje ponudili štirinožcem, kot pa jih zavrgli. Poleg tega psi večinoma niso izbirčni in jih z veseljem zaužijejo, testenine pa so izjemno poceni (zlasti testenine prav za pse, ki so dejansko »druga klasa« testenin za ljudi oziroma tisto, kar v proizvodnji ostane na primer zaradi estetskih napak).

Seveda pa vsak pravi vzreditelj ve, da testenine niso idealna prehrana za pse. Nič ni hudega, če jim jih ponudimo občasno, če so na jedilniku redno, pa naredimo svojemu psu več slabega kot dobrega. Zakaj? Ker pes posledično zaužije premalo beljakovin, zaradi obilice ogljikovih hidratov v testeninah pa ima lahko tudi hitro težave s prekomerno težo.

Potrebujete pomoč?
x
Pokličite brezplačno na 080 14 74
Imate vprašanje ali pa bi radi več informacij o izdelku izvedeli od naših svetovalcev? Zato smo tu za vas, da vam pomagamo.

Pokličite nas na brezplačno številko in z veseljem se bomo odzvali vašim vprašanjem.

Vaši Delimano svetovalci